Malo za šalo, malo zares….ali psi sovražijo poštarje. Mit ali resnica ?
Večno vprašanje in zanimiva tematika, ki jo zaradi narave mojega dela lahko z lahkoto predstavim.
Da bodo stvari jasne, bi bilo dobro že na začetku obrazložit, da že vrsto let opravljam delo pismonoše oziroma dostavljača, zato je srečevanje in kontakt z kužki vsakodnevna stalnica in rutina.
Moram priznat, da z psmi, ki jih srečujem na terenu že v rani mladosti, se pravi, ko so še dejansko mladički navežem stik, največkrat v obliki priboljškov, ki mi res nikoli ne manjkajo v žepu, ali pa samo lepe besede, pač v kolikor čas dopušča in seveda pri strankah, ki to moje početje dovolijo in ga odobravajo. Vedeti moramo, da bodo nekateri lastniki psov le te uporabljali za varovanju posesti in imetja, zato je razumljivo, da so iz teh razlogov malo manj navdušeni nad mojim početjem navezovanja stikov. Saj hočejo da pes ne mara tujcev.
No pri lastnikih, ki jih moj način navezovanja dobrih odnosov z mladički ne moti in ga odobravajo, takih je zagotovo 90 %, lahko z časoma vzpostavim lep odnos, ki traja vse pasje življenje. Seveda pri vsem tem ali bova z kužkom prijatelja ali ne zagotovo vpliva tudi pasma psa in njegov karakter. Vendar se lahko pohvalim, da z tem nimam večjih težav. Z nekaterimi vzpostavim torej izjemen odnos, z nekaterimi bolj površinskega, obstajajo pa tudi takšni pasji junaki, z katerimi se je za kvaliteto odnosa treba trudit malce dlje časa. Vendar tud z temi junaki na koncu nimam posebnih težav, ne morem pa to trditi za sodelavce, kadar sem odsoten in me kateri od teh zamenja na terenu. Skoraj vedno naletijo na težave glede tega. Seveda je krivda na meni, ker “kao” futram in razvajam pse na terenu, oni pa seveda nimajo ničesar v žepu. Sami presodite, kdo je bolj kriv.
No če se osredotočimo na te malce bolj skulirane kosmatince moram priznat, da večina le teh vsakodnevno čaka pri ograji ali nabiralniku, nekateri junaki, ki jim lastniki puščajo več svobode, pa včasih čakajo tud na začetku ulice in me potem spremljajo vse do njihovega domovanja. Z vsemi se nahitro pocartamo, dobijo priboljšek, mene pač delo ponavadi neusmiljeno priganja, zato se nažalost vedno prehitro poslovimo in že hitim naprej. Ob tem pisanju, sem se spomnil ovčarskega mešanca, psa izpred slabih 20 let, verjeli ali ne, ta pes je vsak dan zjutraj čakal pred pošto, ko sem naložil moped in odrinil na teren, je ta pes tekel ob mopedu ves čas dokler nisem prišel do zadnje hiše na terenu. O tem kakšne mišičaste bedre je imel ta pes mislim, da ne rabim posebej razlagat. Imel je namreč neverjetne saj je tekal vsak dan po 4 do 5 ur ob mopedu. Ta je bil res neverjeten in poseben patron.
Seveda na terenu obstajajo tudi štirinožne zverine, ki so trdne in neomajane pri svojem delu in poslanstvu čuvanja lastnikovega imetja. Vsaj po mojih izkušnjah so to večinoma ovčarske pasme in njih križanci. Iz izkušenj lahko trdim, da tudi z temi ni posebnih težav, rabijo malce drugačen in pa predvsem spoštljiv pristop. Tudi ta vrsta čuvajev z časom ugotovi, da ga ne ogrožam, da itak grem svojo pot naprej. Recimo, da takšnim pustim zmago, saj mislijo, da so me pregnali z tem, ko sem se odpeljal od hiše. No in ravno takšne junake spoštujem, saj nikoli ne vstopam na silo na njihov teritorij. Ker sem bil lastnik enega izjemno dominantnega samca nemškega ovčarja, vem česa so takšni čuvaji zmožni in kakšne so lahko posledice teh srečanj. Če ostane pri strganih hlačah in kakšni praski je to res minimum, kaj se lahko pripeti in kje lahko končamo na koncu. Res pa je, da je takšnih, ki res dejansko ugriznejo in napadejo brez oklevanja izjemno malo. Veliko več je torej takšnih, ki so bolj preračunljivi in tehtajo sami pri sebi kakšne možnosti imajo v primeru fizičnega kontakta. Ti ponavadi hodijo okoli tebe kot maček okoli vrele kaše. Pri takšnih bi človek rabil oči tudi na zadnji strani glave.
Če povzamem to pisanje. Z gotovostjo lahko trdim, da psi v veliki meri niso sovražniki pismonoš ali dostavljačev, in ja tudi poštne torbe niso iz pasjega usnja, kot se marsikdo rad pošali na račun poštarjev. Oboji tako jaz kot psi samo opravljamo vsak svoje delo, za sinergijo in dober odnos je pa kot v vedno pri odnosu človek pes itak odvisen človek z svojim pristopom, ki ga ima do psov in pa nasplošno do drugih živih bitij. Torej z gotovostjo lahko trdim, da je to samo mit.
Sestavil: David Kirbiš